V Sloveniji se velike poplave zgodijo vsaj enkrat letno. Najobsežnejše so jeseni, najsilovitejše pa v zdajšnjem obdobju – maja in junija, kaže statistika. Najhujše poplave od osamosvojitve naprej so bile leta 2007 v Železnikih. Razlog za vedno več tovrstnih ujm hidrologi pripisujejo globalnim temperaturam, ki rastejo, in urbanizaciji območij ob rekah. "V prihodnje bo takšnih dogodkov vedno več," pravijo.

Maj in junij sta v povprečju meseca najsilovitejših poplav, kažejo ugotovitve hidrologov. Čeprav je najsilovitejša poplavna ujma v zadnjih 25 letih udarila jeseni. Leta 2007 v Železnikih. Življenje je takrat izgubilo šest ljudi. Najobsežnejše poplave so bile v začetku leta 2014, ko so skupaj z žledolomom na več območjih po državi povzročile tudi največjo gmotno škodo. Takšni dogodki kljub napovedim presenetijo tudi hidrologe.

Poplav je vedno več in so čedalje hujše

Poplave v Sloveniji so se vedno dogajale in se vedno bodo, razlaga Janez Polajnar, hidrolog prognostik na Arsu.

"Tudi včasih so bile poplave, ki so imele velike posledice na prebivalstvo, vendar pa v analizi zadnjih 90 let, ki smo jo pripravili v agenciji, pri obsežnejših poplavah ali tistih, ki povzročijo večjo materialno škodo, ugotavljamo, da so pogostejše in da jih je več," pove Polajnar. Kot pravi, je močnejših poplav več zlasti po letu 1980, predvsem pa od hudih poplav v Železnikih leta 2007 naprej.

Le lani nismo imeli velike poplave, sicer pa sta bili vsako leto ena ali dve. Zaradi dviga globalne temperature trend ekstremnih dogodkov raste, razlog pojasnjuje Polajnar. Kot pravi, pričakujejo več takšnih dogodkov, hkrati pa tudi njihovo večjo silovitost, kot smo je bili vajeni. Poleg dviga temperature na to vpliva tudi urbanizacija poplavnih ravnic in območij ob rekah, ki včasih niso bila poseljena, pravi Polajnar in dodaja, da ne moremo izpostaviti enega ključnega razloga, saj gre oboje z roko v roki.

Vir: Siolnet